Vstopite z nami v svet, kjer nas sodobni svet ne more doseči!
V našem navdušenju ob lepotah slovenske narave vse prevečkrat pozabljamo, da narava skriva prelepe zaklade tudi v globinah pod svojim površjem. To so naše jame, ki se imenujejo Mala in Velika Pasica, Skednenca, Kevdrc…
V sebi nosijo lepoto oblikovanja kapnikov, nenavadne oblike življenja in nekaj redkega za današnje dni – tišino. Pomislite, kdaj ste jo nazadnje slišali. Mi vas popeljemo do nje.
Naj na kratko opišemo Veliko Pasico…
Med jamarji velja pravilo, da je jama jama, ko je daljša od 10 metrov, brezno pa je brezno, če je globje od 5 metrov. V tem pogledu jama Velika Pasica sploh ni nobena posebnost in je po merah prav skromna jama. Je pa posebna v nečem drugem…
Velika Pasica je t.i. epikraška jama, kar pomeni, da je zelo plitvo pod površjem. Rovi te jame so dolgi vsega 125 metrov in nekaj več kot 10 metrov v globino. Ampak kljub temu najdemo tukaj izjemno biološko pestrost. Tam prebiva zelo bogat živalski svet, saj so odkrili približno 40 pravih podzemnih vrst živali.
Trenutno je to edina slovenska jama, kjer potekajo raziskave jamske meteorologije in jamskega živalstva. Največje prebivalke jame poleg netopirjev so jamske kobilice. Vsi ostali »prebivalci« jame merijo le nekaj desetink milimetra ali največ centimeter.
Netopir, imenovan Mali podkovnjak, v Veliki Pasici redno prezimi, poleti pa jamo obišče bolj poredko. Na mestu, kjer spi, najdemo njegove iztrebke in ostanke žuželk.
Jamska kobilica se poleti zadržuje v jami, ponoči pa se odpravi iskat hrano. Prehranjuje se predvsem z gnijočimi organskimi snovmi. Imajo zelo drobne oči in zelo slabo vidijo, zato se pri gibanju zanašajo na svoje dolge tipalke in noge.njihov trup meri okoli 2 cm, tipalke pa so dolge 5 in več centimetrov.
Nočni metulj, Zobati vrbovček, se v začetku jesenske ohladitve zateče v jamo, kjer otrpne. Jamo zapusti, ko se spomladi otopli.
Slepemu jamskemu hroščku, Dlakavi brezokec, dolge čutilne dlake omogočajo, da se uspešno znajde v temi. V jami poleg njega živita še dva slepa jamska krešiča. Njihova dolžina je manj kot 10mm.
Kapniška slepa postranica je pogosta prebivalka manjših potokov in izvirov. Nekatere so velike komaj nekaj milimetrov, največje pa do 3cm. Hrani se z organskim drobirjem, ilovico z ogromno bakterijami, pa tudi z drugimi vodnimi živalmi.
Rakec, Jamski ceponožec, spada med najbolj razširjene skupine vodnih živali. Vrsta Morariopsis dumonti je zaenkrat poznana samo iz te jame. Njihova dolžina je cca 10mm.
Polžek Jamničar se nahaja najpogosteje na kapnikih. Spada med polže plučarje in ima povsem prozorno hiško. Je prvi opisani jamski kopenski podzemeljski polž. Njegova hišica meri v višino okoli 1mm.
Temperatura v notranjosti jame in delih, ki so višje nad vhodom, je skozi leto stalna in sicer med 7 in 9 ⁰C. Vlaga pa je 96 – 100%.
Le nekaj deset metrov stran je še ena jama, Mala Pasica. Njen dostop pa je večji del le plazenje po trebuhu in pa včasih tudi preko majhnih lužic vode. Zanimiva in edinstvena izkušnja. Skupna dolžina rovov je cca 70 metrov.
Rovi obeh jam so bogato okrašeni s kapniki, a so jih obiskovalci žal že močno poškodovali, manjše dele pa celo odnesli.
Jamo so poznali že prvi prebivalci Gornjega Iga. V drugi svetovni vojni je med obstreljevanjem vasi služila vaščanom kot zaklonišče.
Vi pa imate priložnost, da vse te zanimivosti in lepote vidite na lastne oči.